Pogosta vprašanja o nošenju otroka v nosilkah

1. Od kdaj naprej lahko otroka nosimo v nosilki?

Otroka lahko nosimo od rojstva naprej, pomembno pa je, da izberemo nosilko, ki omogoča položaj, primeren otrokovi starosti in razvojnim potrebam, saj je to pomembno za razvoj kolkov, medenice in hrbtenice. Najbolj primerne so nosilke, ki jih lahko dobro prilagodimo in zategnemo - trakovi in slingi z obroči.

2. Kako naj mama varno položi otroka v nosilko, če je sama?

Ker je nošenje v naši kulturi še premalo razširjeno, pogosto nimamo priložnosti, da bi v živo videli, kako in kaj. Učenje nošenja otroka v (malo manj strukturirani) nosilki je tako kot učenje vožnje s kolesom, na začetku zahteva nekaj vaje. Prevečkrat se namreč zgodi, da po enem ali dveh neuspelih poskusih starši obupajo. Niso prepričani, da so naredili prav, ustrašijo se ali zaradi otrokovega joka mislijo, da mu nošenje ne ustreza. Začetna nespretnost in morebiten strah zagotovo vplivata na izid.

Večina dojenčkov (vsaj do tretjega meseca) se želi nositi in z malo vaje nam bo zagotovo uspelo. Ko vidimo, koliko nam nošenje lahko pomaga pri pomirjanju dojenčka, koliko nam olajša sobivanje z dojenčkom, vzamemo nosilko prav povsod s seboj.

Izkušnje so pokazale, da staršem, ki si želijo nositi otroka, najbolj pomaga, da vidijo in slišijo stvari v živo ter po možnosti tudi preizkusijo različne nosilke.

3. Kako naj vem, da ima otrok v nosilki ustrezen položaj?

Primerne nosilke omogočajo, da otroka nosimo dovolj visoko, dovolj privito k sebi in v položaju, primernem otrokovi starosti. Še posebno pozornost gre nameniti otrokom do 3. meseca starosti. Majhnega dojenčka nosimo tako, da sta hrbet in glavica dobro podprta, v pokončnem položaju je otrok vedno obrnjen proti nam, s koleni dvignjenimi proti popku, z nogicami, podprtimi vse do kolen in z rokicami pred seboj. Če ima otrok razvojne težave, je najbolje, da se glede nošenja v nosilki posvetujemo s svojim pediatrom ali fizioterapevtom.

Pri nas se večinoma svetuje nošenje v ležečem položaju (položaju zibke, lunice), drugje po svetu (npr. v Ameriki, Nemčiji) pa svetujejo pokončni položaj – položaj tako imenovane žabice. V pokončnem položaju otrok v nosilki ne sme viseti, temveč mora biti nežno »prilepljen« ob naše telo, tako da na njegovo hrbtenico ni nobenih pritiskov. Položaj, v katerem otrokove nogice visijo oziroma bingljajo navzdol, ni priporočljiv, saj otrok nima zadostne opore, na hrbtenico je prevelik pritisk in le-ta ni v priporočljivi obliki C. Njegove nogice morajo biti podprte vse do kolen.

Za nošenje v nosilkah v ležečem položaju se je izkazalo, da starši zelo pogosto otroka neustrezno namestijo v nosilko. Poleg tega so raziskave pokazale, da je nošenje pokonci (v ustreznem ergonomskem položaju) bolj optimalno za otrokov razvoj.

Ko otrok doseže stabilnost (večina pri približno štirih mesecih), ga lahko nosimo tudi na boku. Na začetku mora imeti glavico še vedno dobro podprto, pozneje pa ima lahko roke tudi ven, da se prosto obrača in sodeluje.

V strukturiranih ergonomskih nosilkah lahko damo otroka na hrbet nekje od 6. meseca naprej oziroma takrat, ko otrok postane za daljše sprehode pretežek za nošnje spredaj. Klasične nahrbtnike za nošenje otrok lahko uporabljamo od takrat, ko otrok samostojno sedi.

4. Kako naj vem, da je za otroka v nosilki udobno?

Vedno se prepričajmo, da je otrok v nosilki v starosti primernem položaju, da ima neoviran dotok zraka (obraz ni prekrit z materialom) in da ni sključen vase (to zagotovimo z ustrezno podporo hrbta).

Poskrbimo, da otroku ni prevroče ali premrzlo. Poleti, kadar so temperature zelo visoke, ga lahko nosimo brez oblek, v času, ko je nekoliko hladneje, ali pa smo raje v hladni senčki z otrokom v naročju ali ob sebi.

Pozimi zagotovimo, da je otroku dovolj toplo, predvsem pa smo pozorni na glavo in nogice, ki morajo biti pred mrazom dobro zaščitene. Seveda smo pozorni na otrokovo počutje in njegova sporočila.

5. Kako med vso ponudbo izbrati pravo nosilko zase ter za dojenčka?

Nikakor ni pametno v isti koš metati vseh vrst nosilk, saj se položaj otroka v njih močno razlikuje. Dobra nosilka zagotovi (zgoraj opisan) starosti primeren položaj. Na splošno gre trend v smer elastičnih trakov za majhne dojenčke in strukturiranih mehkih nosilk za večje dojenčke, malčke. 

6. Koliko časa na dan lahko otroka v nosilki nosimo?

Otroka lahko pričnemo nositi takoj po rojstvu oziroma ko začutimo željo in potrebo. Ker materino telo po rojstvu otroka potrebuje čas za okrevanje, na začetku nosimo toliko kot moramo in ne toliko kot zmoremo. Nam pa nošenje manjšega dojenčka pomaga postopno (s pridobivanjem otroka na teži) pridobiti na vzdržljivosti, tako da je potem nošenje težjega dojenčka, malčka manj naporno.

Težko je omejiti čas in reči toliko in toliko ur na dan je priporočljivih. Čas nošenja je odvisen od počutja starša, želje po nošenju in otrokovih potreb. Nekateri se nosijo samo občasno za premagovanje krizic ali za razne opravke, drugi se odločijo za nošenje prek celega dneva in uporabljajo nosilko tudi namesto vozička. Po občutku! Primerno starosti otroku nudimo tudi možnost gibanja izven nosilke.

Nosilke nam pomagajo podaljšati čas, ko je dojenček z nami v tesnem fizičnem stiku in že tri ure nošenja na dan znatno zmanjša jok pri dojenčku. Prepričajte se, da otroka nosite starosti primerno in ustrezno. Ne bojte se, da boste z nošenjem škodovali otrokovi hrbtenici, raziskave so pokazale, da temu ni tako.

7. Lahko otroka v nosilki tudi dojim?

Seveda! Malo je odvisno od tipa nosilke, a v veliki večini lahko otroka brez problema dojimo. Nosilko rahlo razpustimo (in pri tem nudimo več opore z rokami), otroka spustimo nekoliko niže ter pristavimo. Priporočamo posebej za doječe matere prirejene majice, ki se odpirajo zgoraj, da ni potrebno vsakič majice vleči navzgor. Po potrebi dojenčku pomagamo in dojko pridržimo.

8. Ali lahko otroka nosim obrnjenega naprej?

Položaj, v katerem otrok v nosilki gleda naprej, ni priporočljiv, saj nogice niso dobro podprte (bingljajo), prevelik pritisk je na dimlje, glavica in vrat nista podprta in otrokova hrbtenica je usločena v nasprotno smer, kar povečuje pritisk na hrbtenico. Nošenje v položaju, ko otrok gleda naprej (in hkrati visi navzdol) je naporno tudi za nosača in njegovo hrbtenico. Poleg tega je otrok lahko prekomerno stimuliran in se nima priložnosti odvrniti od okolice. Prav tako se starši težje odzivamo na otrokove znake, saj z otrokom nimamo dobrega očesnega stika.

9. Kakšne nosilke niso primerne za zdrav otrokov razvoj?

Izogibajmo se tako imenovanim torbastim nosilkam (ang. bag slings), v katerih otroka zelo težko namestimo, da ne bi bil sključen. Poleg tega sam dizajn torbe onemogoča, da bi otroka nosili dovolj visoko in da bi ga dovolj dobro videli.

Tudi nosilke, v katerih otrokove nogice bingljajo navzdol in/ali glava ter hrbet nista ustrezno podprta, niso priporočljive.

Če v pravilnost nošenja nismo prepričani, je najbolje, da nam to pokaže nekdo, ki ima na tem področju dovolj izkušenj.

10. Imam bolečine v hrbtenici. Katero nosilko bi mi priporočili?

V primeru bolečin je priporočljivo izbrati nosilko, ki se nosi na obeh ramah (trak, mehke nosilke), saj se tako teža otroka razporedi na obe rami in hrbet.
Pomembno je, da otroka nosimo dovolj visoko in blizu lastnega težišča. Če otrok ni dovolj privit k vam oziroma »visi« od vas, bo to neudobno za oba.

11. Z možem bi oba rada nosila najinega otročka. Katera nosilka bi bila za oba primerna?

Primerne bi bile vse nosilke, razen vreč, saj se le-te ne dajo ustrezno nastavljati. Primerne bi bili torej rute z obroči, trakovi in strukturirane mehke nosilke.

12. Nikakor se ne morem odločiti za eno izmed vseh nosilk. Katere so prednosti in slabosti posameznih nosilk?

Nobena nosilka ni univerzalna, vsaka ima določene prednosti. Če se boste nad nošenjem navdušili, si boste najverjetneje omislili več različnih nosilk.

13. Zakaj je dobro nositi otroka ob sebi?

Nošenje otroka ni le praktično, temveč ima tudi mnoge koristi tako za otroka kot za mamooziroma očeta. Naj naštejemo le nekatere: Dojenčki, ki jih starši nosijo, so mirnejši, saj so njihove primarne potrebe zadovoljene. Otrok je ob ljubljeni osebi, jo vidi, sliši, voha in tipa, podobno kot je to doživljal v maternici. Ta oseba ga preskrbi s hrano in z gibanjem, ki pozitivno vpliva na nadaljnji nevrološki razvoj, na zdrav razvoj prebavil in dihal ter na vzpostavitev ravnotežja (razvoj notranjega ušesa) in dobrega mišičnega tonusa. Nosilke nam pomagajo povečati število ur na dan, ki jih otrok preživi v naročju staršev, kar je obratno sorazmerno s številom ur, ko dojenček joka. Že tri ure nošenja na dan pomembno zmanjšajo jok pri dojenčku. V Nemčiji Dr. Fettweis, mednarodno priznani ortoped, že leta spodbuja nošenje dojenčkov v slingih in trakovih. Svetuje celo, da naj bi čim pogosteje nosili dojenčke v primernih nosilkah.

Med drugim s strokovnimi argumenti navaja, da pravilno nošenje ne škoduje hrbtenici, pravnasprotno – podpira njen razvoj. Pri mamicah pa se s fizičnim stikom z dojenčkom sprošča oksitocin, ki ji pomaga k boljši povezanosti z dojenčkom, lažjemu dojenju in boljši skrbi zanj,posledično pa zmanjšuje tudi pojavnost poporodne depresije in psihosomatskih bolezni.

Ne bojte se, da boste dojenčka razvadili – varno navezani dojenčki, dojenčki, ki so dobili zadostno mero varnosti in ljubezni, bodo prej in bolj samostojno odkorakali v svet.

14. Se lahko z nošenjem bolj povežejo z otrokom tudi očetje?

Da, za očete je lahko nošenje svojega otroka lepa izkušnja, ki pomaga pri vzpostavitvi navezanosti med njima. Očetje se gibajo in dihajo drugače, njihov srčni utrip je drugačen od maminega; za dojenčka je to nova in pomembna izkušnja. Še posebej pri dojenčkih, ki zahtevajo več pozornosti, bo mama vesela premora v času, ko se bo njen dojenček zadovoljen stiskal k očetu. Izkušnje kažejo, da očetje najraje izbirajo bolj strukturirane mehke nosilke ali nahrbtnike.

15. Ali naj otroka le nosimo ali ga imamo lahko tudi v vozičku?

Nujno se nam zdi, da začnemo poslušati, kaj nam govori naš modri notranji glas. Otroci niso matematična enačba in sledenje pravilom, nasvetom, mnenjem, ki nam niso blizu, a se nam zaradi tega ali onega vseeno zdi, da jim moramo slediti, pogosto pripeljejo do nezadovoljstva.

Če se otrok rad nosi, ni nič narobe, če ga veliko nosimo in ne uporabljamo vozička. Večina staršev sicer kombinira nosilke z vozički. Naredimo tako, kot čutimo, tako kot ustreza našemu življenjskemu slogu in otroku. Starši, ki se radi gibajo, potujejo, pohajkujejo, bodo najverjetneje čutili večjo potrebo po nosilki in mobilnosti kot starši, ki so najraje doma. Ni pa nujno – tudi vrt se da opleti z otrokom pri sebi, ali pa doma kaj postoriti, poskrbeti za nujne službene obveznosti ipd.

Zaradi prostih rok lahko marsikaj postorimo ali pa se ukvarjamo s starejšimi sorojenci, ki se tako počutijo manj prikrajšane. Poleg tega smo veliko bolj mobilni in lahko dostopamo tudi do mest, ki so z vozičkom težje dostopna.

Ne bi pa želeli, da to postane še en ideal, zaradi katerega se bodo vsi, ki jim to ni blizu, počutili, kot da otroku ne dajejo dovolj ljubezni. Veliko je načinov, da otroku pokažemo, da ga imamo radi, da se odzivamo na njegova sporočila in mu sporočamo, da je svet okoli njega varen. Zagotovo pa nošenje lahko pomaga pri vzpostavljanju varne navezanosti.

Avtor: Urška Podvršič, diplomirana psihologinja, svetovalka za nošenje otrok (Trageschule Dresden), mamica dveh deklic, z večletnimi izkušnjami dela z novopečenimi starši ter z nošenjem otrok v nosilkah.