Zakaj otroku ponudimo poganjalec? Naša izkušnja s poganjalcem Kinderfeets Tiny Tot 2v1 @Ljubezniva
Naši otroci se najraje gibljejo v naravi in uživajo v svobodnem gibanju. Starejši Gal je pred leti obiskoval treninge juda, pa atletiko, a se zaenkrat še ni našel v neki disciplini, ki bi ga tako fascinirala, kot ga zadnja leta zanimata risanje in igralstvo. Mlajša dva (19 mesecev), Mila in David, se največkrat igrata z žogo, pa baloni in plezata povsod, kamor jima uspe priplezat. Zelo rada imata tudi lesene kocke, lončke, pa žličke in nekaj pripomočkov, med katerimi je v zadnjem času najbolj zanimiv leseni tricikel Kinderfeets Tiny Tot, ki sta ga dvojčka novembra lani dobila za rojstni dan.
Mila je povedala: “Pred nekaj meseci sva odvila največji rojstnodnevni paket. V njem sva našla dve kolesi, še nekaj lesenih palic, debelejših črnih obročkov in srebrnih vijakov. Mamica je vse to z malo čarobnega prahu spremenila v najin prvi tricikel. Waau, dobila sva prvo kolo! Dokler je bilo zunaj še mrzlo in so imela tla belo barvo, je mamica dovolila, da se s triciklom peljeva po stanovanju. Ampak tam nisva mogla daleč kolesariti, vedno se nama je nekaj zataknilo pod kolesi. Zdaj je zunaj tako toplo, da nama mamica več ne oblači tistih debelih rokavov. Tudi bele barve zunaj ni več. Na kosmatem zelenem tepihu rastejo rožice, lepe so in dišijo. Mami pravi, da je poletje. Zato nama je tricikel ati parkiral v garažo, h drugim kolesom za tavelike. Vedno ko gremo iz hiše, ga porinem pred vrata, potem pa poženem naokrog. Mamica pelje Dadija v vozičku, jaz pa ga prehitevam… enkrat iz leve, drugič iz desne, kdaj pa zapeljem takoj za mami, da mi ne bi kam ušla. Včasih sem tako hitra, da me požene iz ovinka k prijazni teti na veliko dvorišče takoj zraven naše hiše. Potem pa krožim, poganjam naprej, pa nazaj… da me vsi lovijo.”
Zaenkrat se s triciklom največ vozi Mila, ki že zelo stabilno hodi. Tudi skače že in naredi preval naprej. Nekako naravno se mi zdi, da je poskusila tudi z vožnjo tricikla, s katerim se bo naučila osnov (poganjanja in krmiljenja) za vožnjo s kolesom. Naj poudarim, da je vožnja s triciklom vedno njena izbira (otrok nikoli ne silimo k neki aktivnosti, ampak ponudimo možnost, da jo izberejo sami). Ko dobi veselje, da bi se peljala, se prav ponosno z nogama izmenično odriva od tal (tako kot če bi tekla) in obrača krmilo v levo in desno. Včasih je res hitra in neustrašna, spet drugič počasna, a le zato, ker intenzivno opazuje in preučuje svet okoli sebe. S padci se je že tudi srečala, a se je vse končalo pri nekaj praskah, ki pa ji niso vzeli volje, da se ne bi peljala dalje. Razmišljam pa, da bo že potrebno kupiti kolesarsko čelado 🙂 Od jeseni do spomladi je Mila toliko zrastla, da smo sedež nekoliko povišali, saj se je ob odrivanju z nogami že zadevala ob zadnja kolesa (v paketu je priložen ključ s katerim enostavno in hitro odvijemo dva vijaka, spremenimo višino sedeža in privijemo vijaka nazaj).
Za obdobje učenja je najprimernejši tisti poganjalec (tricikel, kolo), na katerem otrok sedi in se s stegnjenimi nogami dotika tal (Kodrin, 2011)
Mila se je zamotila z risanjem, David pa je vmes (preden Mila opazi) hitro smuknil na tricikel 🙂
David (zaradi DS* razvojno napreduje počasneje kot vrstniki) se zdaj nekaj mesecev plazi, je že zelo spreten v tem, a mu tricikel zaenkrat predstavlja še nekoliko prevelik izziv. Je zelo vztrajen in radoveden in velikokrat želi sam, da ga posedem nanj (sam spleza do kod doseže, zatem pa kliče, da mu pomagam), potem pa veselo obrača krmilo v vse strani, zraven pa že poskuša korakati, da bi se tudi on tako kot Mila zapeljal in se prešerno smeji, ko ugotovi, da se je sam premaknil nekoliko naprej. Prvi koraki so že, a nikamor ne hitimo… 🙂 Ko so naši otroci pripravljeni na določeno aktivnost, pokažejo zanimanje zanjo, moja naloga pa je, da jim omogočim možnost gibanja in jih pri tem ne omejujem, prepovedujem, ampak vzpodbujam (in varujem če je to potrebno).
Marija Montessori (2011) je odlično zapisala: »Ko opazujemo otroka, postane popolnoma jasno, da se njegov um razvija s pomočjo gibanja. Gibanje pomaga razvoju uma, da najde svoj izraz v novem gibanju in dejavnosti. Razvoj poteka v ciklih, saj sta um in gibanje dela ene in iste celote.«
Vemo, da ima športna aktivnost velik pomen za zdrav razvoj otrok in nenazadnje osvajanju dobrih karakternih lastnosti (vztrajnost, motivacija…). Danes otroke (pa tudi nas odrasle) vse preveč vleče k tablicam, telefonom, računalnikom, zato je meni kot mami treh otrok pomembno, da smo veliko zunaj in se nekako rekreiramo (lahko je to hoja, kolesarjenje, rolanje, tek, plavanje…), aktiviramo telo in krepimo svoj imunski sistem. Poletna jutra in večeri so ravno pravšnji za zunanje aktivnost in kolesarjenje (če ni časa, gremo s kolesom vsaj v trgovino J ) je definitivno ena od naših najljubših.
Kasneje, ko bosta dvojčka obvladala vožnjo s triciklom, pa imamo to možnost, da ga zelo enostavno spremenimo v poganjalec na dveh kolesih, s katerim bosta zopet urila druge spretnosti – predvsem ravnotežje. Poganjalček na dveh kolesih brez pomožnih koles, je v primerjavi s kolesom, ki ima pomožna kolesca menda celo bolj primeren. Strokovnjaki menijo, da so ravno pomožna kolesa težava, saj se otroku, če še nima osvojenega ravnotežja (s tem nagibanjem v levo, v desno), hrbtenica lahko krivi (Cvijetićanin, 2011).
Tudi strokovnjaki svetujejo, kako naj bi se učenje vožnje kolesa pričelo s poganjanjem tricikla. Za prve vožnje so enostavni za upravljanje, saj imajo stabilno bazo in ne povzročajo težav z ravnotežjem (Paerson, 1993).
Zakaj bi se ponovno odločila ravno za poganjalec Kinderfeets Tiny Tot 2v1?
- je ultra lahek, izdelan iz bambusa,
- enostavno vodljiv za otroka,
- široka kolesa omogočajo večjo stabilnost,
- otroci ga radi uporabljajo,
- sestavljen v 5 minutah,
- sedež enostavno nastavljamo po višini,
- doma ne zasede veliko prostora, prav tako tudi ne na poti v avtu
- ima možnost, da se ga iz tricikla enostavno spremeni v poganjalec na dveh kolesih
 |
Avtor: Iva Džudović, Objavljeno @Ljubezniva Ljubezniva je blog mlade mamice treh otrok, Ive, ki s pisanjem ohranja zadovoljstvo v sebi, opisuje svoja doživljanja in razmišljanja o materinstvu ter hkrati ozaveščam o Downovem sindromu oz. trisomiji 21. Več o Ivi in njenih zapisih pa si lahko preberete tukaj. |
Literatura:
Cvijetićanin, M. (2011). Kolo kot prva otroška ljubezen. Polet. http://www.polet.si/kolesarjenje/kolo-kot-prva-otroska-ljubezen
Kodrin, M. (2013). Program učenja vožnje s kolesom za otroke. Diplomsko delo.
Montessori, M. (2011). Knjiga Srkajoči um.
Pearson, L. (1993). Bicycle riding training device. United States Patent. https://docs.google.com/viewer?url=www.google.com/patents/US5226820.pdf