Nošenje otroka v pokončnem položaju na vaših prsih...

1. Oponaša okolje v maternici — Otrok še naprej čuti dotik, ritem, pritisk in pomirjujoče glasove maminega utripa srca, dihanja in ritmično zibanje.

2. Preprečuje vnetja ušes in lajša simptome GERB-a (re uksa) (Tasker, 2002)13

3. Regulira telesno temperaturo — dojenček bolje vzdržuje svojo temperaturo. Če je dojenčku premrzlo, se bo mamina temperatura prilagodila – dvignila za eno stopinjo, da s tem pomaga ogreti dojenčka. Če je dojenčku prevroče, pa se bo mamina temperatura za eno stopinjo znižala (Ludington-Hoe, 2006).10 Pokrčen položaj na maminih prsih je bolj učinkovit za vzdrževanje telesne temperature kot pa ležeč položaj.

4. Spodbuja tvorbo in izločanje mleka ter dolžino dojenja. (Furman, 2002)9

5. Spodbuja imunološko zaščito — Če mama doji svojega otroka, proizvaja protitelesa v odgovor na vse mikrobe, s katerimi prihaja v stik, in prenaša protitelesa naprej na otroka (Lawn, 2010).2 Dotik je tako pomemben za zdrav razvoj otroka, da lahko pomanjkanje le-tega ali ločitev mame in novorojenčka pri otroku povzroči povišanje stresnega hormona kortizola. Visoke ravni kortizola v krvi in ločitev od mame pa imajo lahko slab vpliv na otrokov imunski sistem.

6. Spodbuja pridobivanje na rasti/teži — Visoke ravni kortizola, ki lahko nastanejo zaradi ločitve otroka od mame, imajo negativen vpliv na rastni hormon. Ob prisotnosti mame, ki pomaga uravnavati otrokovo dihanje, srčni utrip in temperaturo, otrok porabi manj energije in le-to lahko usmeri v rast. (Charpak, 2005)5

7. Podpira uravnavanje vzdraženosti — Dojenčki, ki jih eden od staršev nosi na prsih, več časa preživijo v tihem budnem stanju, optimalnem stanju za opazovanje in sprejemanje informacij.

8. Zmanjšuje možnost apnea-e in neenakomernega dihanja — Pri dojenčku, ki ga eden od staršev nosi na prsih, se ponavadi pojavi izboljšanje v vzorcih dihanja. Ko otrok sliši dihanje, ga to stimulira k posnemanju. (Ludington-Hoe, 1993)7

9. Stabilizira srčni utrip — Bradikardija (počasen srčni utrip pod 100 utripov) se občutno izboljša in tahikardija (hiter srčni utrip nad 180 utripov) se pojavi le redko (McCain, 2005).11

10. Zmanjša stresne odzive — Dojenčki se bolje odzivajo na bolečino in ob bolečini jočejo manj (npr. v primeru vboda v peto). (Kostandy, 2008)1

11. Podpira nevrološki razvoj — V prvem letu življenja nošeni otroci dosežejo boljše rezultate na mentalnih testih in testih motoričnega razvoja. (Charpak et al., 2005)2

12. Poveča oskrbo dojenčkovega telesa s kisikom (Feldman, 2003)8

13. Zagotavlja daljša obdobja mirnega spanca — dojenčki so bolj mirni pri prehajanju iz enega stanja spanja v drugega. (Ferber, 2004)4 Prav tako na splošno spijo dlje (Messemer, 1997)12

14. Rešuje življenja — Po najnovejših raziskavah prakticiranje »kengurujčkanja« (ali posebnega nošenja nedonošenega otroka s kožo na kožo) za 51% zniža umrljivost pri dojenčkih (stabilnih, s težo manjšo od 2 kg), ki so bili »kengurujčkani« v prvem tednu po rojstvu in ki jih je mama dojila. (Lawn, 2010)2

Nošenje je super za vašega otroka!

Nošeni otroci...

• Jočejo manj! 43% skupno in 54% manj v večernih urah 1

• So bolj zdravi! Hitreje pridobivajo na teži, imajo boljšo motoriko, koordinacijo, boljši mišični tonus in občutek za ravnotežje. 2, 5, 7

• Lepše vidijo v svet! Otroci v vozičkih ali avto- sedežih vidijo svet odraslih le v višini kolen.

• Se hitreje osamosvajajo! Imajo večje samozaupanje in se manj »lepijo«. 3

• Bolje spijo! Hitreje zaspijo in spijo dlje. 4

• Se več naučijo! Niso prekomerno vzdraženi, temveč mirni in pozorni, opazujejo in vsrkavajo svet okrog sebe. 5

• So srečnejši! Se čutijo ljubljene in varne. 6

In super za vas!

Nošenje otroka...

• Izboljša komunikacijo med vami in vašim otrokom (ne da bi otrok moral jokati!), saj laže interpretiramo otrokovo obrazno mimiko ter geste.

• Pomaga k večjemu samozaupanju v vlogi starša — ni boljšega občutka kot imeti mirnega in zadovoljnega otroka, ko smo zadovoljili vse njegove potrebe.

• Je priročno — otroka ne rabimo nositi na primer v eni roki v težkem avtosedežu.

• Vam zagotavlja varno gibanje ne glede na teren – lahko se sprehodite po neravnih poteh, stopnicah ali pa greste v hribe.

• Je zdravo za vas — spodbudi vas, da greste ven na svež zrak in se razgibate.

• Zagotavlja varnost — bližina topline in ljubezni.

• Zagotavlja diskretno dojenje — brez iskanja primernega prostora.

• Vam pomaga poskrbeti za starejše otroke, medtem ko imate dojenčka še vedno pri sebi.

Reference:
1 Kostandy et al., “Kangaroo Care (Skin Contact) Reduces Crying Response to Pain in Preterm Neonates: Pilot Results,” Pain Management Nursing 2008: 9:55-65
2 Lawn et al., “‘Kangaroo Mother Care’ to Prevent Neonatal Deaths Due to Preterm Birth Complications,” International Journal of Epidemiology” 2010: April.
3 Whiting, J.M.W., “Environmental Constraints on Infant Care Practices”. In Handbook of Cross-Cultural Human Development edited by R.H. Munroe, R.L. Munroe & B.B. Whiting, New York: Garland STPM Press, 2005.
4 Ferber et al., “The E ect of Skin-to-Skin Contact (Kangaroo Care) Shortly After Birth on the Neurobehavioral Responses of the Term Newborn: A Randomized, Controlled Trial. Pediatrics 113 2004: 858-865.
5 Charpak, N., “Kangaroo Mother Care: 25 Years After,” Acta Paediatric 94 2005: 5, 514-522.
6 Powell, A. “Harvard Researchers Say Children Need Touching and Attention,” Harvard Gazette.
7 Ludington-Hoe, S. Kangaroo Care: The Best You Can Do to Help Your Preterm Infant. New York: Bantam Books, 1993.
8 Feldman et al. “Testing a Family Intervention Hypothesis: The Contribution of Mother-Infant Skin-to-Skin contact (kangaroo care) to Family Interaction, Proximity, and Touch,” 2003 March Journal of Family Psychology. Vol. 17, 94-107
9 Furman, L. “Correlates of Lactation of Very Low Birth Weight Infants,” 2002 Pediatrics Vol. 109 (4) 57
10 Ludington-Hoe, S. “Breast Infant Temperature with Twins during shared Kangaroo Care,” 2006 Journal of Obstetric , Gynecologic and Neonatal Nursing, 35 (2) 223-231 11 McCain, G et al. “Heart Rate Variability Responses of a Preterm Infant to Kangaroo Care,” 2005 Journal of Obstetrics, Gynecologic, and Neonatal Nursing,” 34 (6), 689-694.
12 Messmer P. et al., “E ect of Kangaroo Care on Sleep Time for Neonates,” 1997 Pediatr. Nurs. 23, no. 4 408-414.
13 Tasker, A., Dettmar, P. W., Panetti, M., Koufman, J. A., Birchall, J. P., and Pearson, J. P. (2002). Is gastric re ux a cause of otitis media with e usion in children? The Laryngoscope, 112:1930–1934.

compliments of Boba Inc. | PO Box 3808 Boulder, CO 80307 | USA bobafamily.com